FKK OFF! – Fotografska razstava Foto kluba Kamnik

Fotografska razstava Foto kluba Kamnik  / 1. december 2021 ob 20. uri / Galerija Doma kulture Kamnik

FKK OFF! je vsakoletna razstava Foto kluba Kamnik, na kateri se sodelujoči člani predstavljajo s posameznimi fotografijami ali serijami fotografij, ki so nastale v minulem letu.

Otvoritev razstave bo v sredo, 1. decembra 2021, ob 20.uri, v Galeriji Doma kulture Kamnik. Otvoritev bo izvedena v skladu z veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covida-19*.

Na razstavi sodelujejo:

Bojan Mijatovič, Aleš Senožetnik, Dušan Letnar, Jana Bratuž, Janez Glavač, Primož Poljanšek, Simon Podgoršek, Pina Lenart, Ilona Mrgole, Andrej Flerin, Polona Pevec, Eva Livakovič, Ana Stanovnik Perčič, Boštjan Resnik.

Vabljeni na oged!Foto klub Kamnik*​Javnih kulturnih prireditev se skladno s trenutno veljavnimi ukrepi lahko udeležijo tisti obiskovalci, ki izpolnjujejo predpisane zahteve v zvezi z virusom SARS-CoV-2 glede prebolelosti, cepljenosti in testiranosti (t.i. pogoj PCT ob predložitvi osebnega dokumenta). Obvezno je nošenje zaščitnih mask (kirurških ali FFP2)

Veronika

Vabljeni na razstavo Veronika članov Foto kluba Kamnik, ki bo na ogled od srede, 10. novembra 2021 ob 18. uri dalje na platoju za Kavarno Veronika.

Otvoritve zaradi veljavnih covid-19 ukrepov ne bo.

Ob zgodbah o Veroniki z Malega gradu se najprej soočimo z naivnim in prostodušnim vprašanjem, kako fotografirati nekaj, česar NI oziroma, kar je ZGOLJ MIT.  In vendar nas razmislek pripelje korak dlje od te naivnosti. Že skoraj tri četrt stoletja je minilo, odkar je dr. Emilijan Cevc v Kamniškem zborniku zbral in predstavil deset teh zgodb ter jih poskušal pojasniti na svoj način. V tem času so ob proučevanju mita nastali številni različni teoretski pristopi.

Za nas je bil iz dveh razlogov zanimiv raziskovalec Claude Levi-Strauss, ki je svoje temeljne ugotovitve objavil (Anthropologie structurale, 1958)  približno v času, ko je bila objavljena Cevčeva razprava v Kamniškem zborniku. Prvi razlog je njegova teza, da ni ‘prave’ verzije mita in so tako vse njegove verzije ‘pravilne’. Tako se tudi teza o nasprotju med mitom in resnico izkaže kot neproduktivna. Drugi razlog je v paradigmatsko drugačnem (novem) načinu branja različnih verzij mitov. Namesto ujetosti v zgolj zaporedno (diahronično) postavitev in branje zgodb ene za drugo, nam poleg diahronega branja ponudi tudi hkratno (sinhrono) ‘branje’ zgodb – tako kot se na primer pravilno bere orkestrska partitura. To nam lahko omogoči nov, primerjalni vpogled v tiste strukturne elemente mita, ki se ponavljajo in so skupni, ter tiste, ki se razlikujejo in so specifični. Ta dva razloga sta nam bila tudi vodilo našega projekta o Veroniki. Temu ustrezno smo pristopili k našemu fotografskemu projektu.  Projekt se je po eni strani osredotočal na tematizacijo skupnih strukturnih elementov tega mita, ki so tako postali tematski sklopi, prežeti z našo subjektivnostjo. Po drugi strani pa se je kreativni potencial kazal v tistih elementih, ki se razlikujejo in so specifični.

Ta projekt je na nek način tudi nadaljevanje projekta Kamči, ker  gre v osnovi za nekaj podobnega, saj smo ohranili nekatere vidike koncepta iz FKK OFF 2019. Eden izmed njih je bil, da se lotimo motiva kot skupina in skupaj soustvarjamo potek dela. Pri  tem se je ideja Veronike izkazala za izmuzljivo in v procesu raziskovanja, ki je  bil preplet tako skupinskega kot individualnega, se nam je cilj znova in znova oddaljeval. Z njegovim oddaljevanjem so nam ostajale sence, na katere smo bili potem bolj pozorni in iskali kreativni potencial prav v njih. Tako smo dopuščali, da se nam neulovljivo vsaj ‘usenči’. Zato je še kako smiselno, da razstava poleg rezultata pokaže tudi proces njegovega nastajanja. V ta namen ima zloženka tudi hrbtno stran zapolnjeno s fotografijami procesa nastajanja po tematskih sklopih.

Člani foto kluba imamo različne podlage, predznanja, želje in interese v fotografiji. Kljub tej heterogenosti in navidezni kaotičnosti, tako v procesu kot v rezultatu, pa je razvidno kolektivno delo in povezanost v raziskovanju skupne teme. Če smo pozorni tako na rezultat kot tudi na proces, lahko v posameznih tematskih sklopih opazimo tematizacijo vseh posameznih strukturnih elementov našega mita (Veronika, Mali grad, zaklad, jezero, zmaj). Hkrati pa lahko opazimo tudi primer nove verzije mita kot celote, kjer so posamezni elementi kot motivi dani na psihedelična ozadja, dekleti kot modela pa sta sodobna, ‘instagramska’, kič verzija Veronike. Ta sodobna verzija, kjer mit ni nasprotje resnice, ampak resnica naše realnosti, je seveda vezana na specifiko današnjega časa. Nekoč je zgodba kot mit imela svojo funkcijo v konkretnem zgodovinskem in kulturnem kontekstu, da je družba delovala na določen način.  Tako kot je takrat v ustni pripovedi iz roda v rod prevzela, osupnila poslušalstvo, tako danes podobe virtualne realnosti fascinirajo ljudi na podoben način. Virtualni miti imajo dandanes funkcijo, da podobe nasmejanih obrazov na spletu ljudi prevzamejo, da so fascinirani z bleščavostjo spektakularnih fotografij in temu ustrezno delujejo – razmišljajo, volijo in seveda kupujejo.

Dušan Letnar: Mimonoše

sredo, 8. septembra 2021, ob 17. uri vas vabimo v prostore Občine Kamnik na odprtje razstave fotografa Dušana Letnarja, ki se predstavlja s serijo fotografij Mimonoše.


Praznovanje slavnostne 50. obletnice Dnevov narodnih noš in oblačilne
dediščine bomo obeležili tudi v prostorih Občine Kamnik. Kamniški fotograf
in član Foto kluba Kamnik, Dušan Letnar, razstavlja serijo črno-belih fotografij
Mimonoše. Serija je nastala leta 2018, ko smo v Kamniku zadnjič spremljali
mimohod narodnih noš. Spomnimo, leta 2019 nam jo je zagodlo vreme, leto
kasneje je epidemija preprečila izvedbo slavnostne 50. obletnice festivala.
Tudi zato ima razstava danes še večji pomen.

Dušan Letnar je na svojih črno-belih fotografijah zabeležil mimohod udeležencev
in trenutke brezskrbnosti, radosti in ponosa. Izognil se je dokumentiranju
oblačil in se osredotočil na emocije udeležencev. Nekateri udeleženci
so fotografa nasmejani opazili, drugi so v mimohodu ostali zvesti prikazu
noše, tretji so v dinamični akciji ali z gesto pozdravili prijatelje. Fotografiral je
z iste pozicije, s 50-mm objektivom, ki najbolj približa fotoaparat človeškemu
pogledu. Vzpostavil je tisto distanco, ki na fotografijah ohranja avtentičnost
trenutka, v likovnem pomenu pa vzpostavlja prepričljivo avtorsko poetiko.
Svojo umetniško vizijo je zaključil z razvijanjem fotografskega traku in s povečavami
velikega formata (60 x 90 centimetrov). Serija je zato motivno in
tehnično poklon »spet najdenemu času« in novi interpretaciji tradicije: naše
izjemne oblačilne dediščine in analogne fotografije.

Dušan Letnar (1952) večino časa posveča analogni fotografiji. V fokusu
njegovega fotografskega zanimanja zadnjih let je beleženje industrijske
dediščine nekdanje kamniške smodnišnice (za Kamfest 2020 je pripravil ulično
razstavo fotografij Barutane) in pestre etnografske zapuščine okoliških krajev.
Vseskozi namreč ostaja zvest zapisovalec kamniškega vsakdana. Leta 2015
je svojo serijo Pastirji Velike planine razstavil v Galeriji Doma kulture Kamnik,
leta 2017 pa se je s serijo Gnezda predstavil v okviru Paviljona Petra Raucha
v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. S serijo Iva, ki jo je leta
2018 razstavil v celjski AQ galeriji, je raziskoval socialne in bivanjske tematike
intimnega družinskega okolja. Leta 2020 je v Galeriji Doma kulture Kamnik
predstavil serijo v nastajanju Moji sosedje, v okviru katere beleži vsakdan
svojih sosedov in utrip kamniškega predmestja. Svoja dela je razstavljal na
številnih skupinskih razstavah in v letih 2014 in 2016 sodeloval tudi na mednarodnem
bienalu sodobne fotografije Fotonični trenutki, leta 2017 pa na
skupinski razstavi Ponavljanje v galeriji Cirkulacija 2 v Ljubljani. Od leta 2005
je član Foto kluba Kamnik.

Dušan Dovč

 

Ilona Mrgole: Grounded

Odprtje fotografske razstave Ilone Mrgole v Domu kulture Kamnik

V sredo, 13. januarja, je potekalo spletno odprtje razstave z naslovom Grounded, fotografinje Ilone Mrgole.

Ilona Mrgole (1994) je predstavnica mlajše generacije fotografov, ki se je po zaključeni Srednji medijski in grafični šoli v Ljubljani odločila za študij na Akademiji Willem de Kooning v Rotterdamu, v začetku lanskega leta pa je bila na študijski izmenjavi na univerzi Emily Carr v Vancouvru, kjer je začela nastajati serija Grounded, s katero se predstavlja v galeriji Doma kulture Kamnik.

Med raziskovanjem novega okolja je nabirala kamne različnih oblik in jih odnesla v studio, kjer je začela graditi skulpture. Takrat je projekt dobil nov pomen. Ni šlo namreč le za postavljanje skulptur, ampak tudi za uravnoteženje same sebe in svojih čustev v času karantene in daleč od doma. Tako je nastalo poetično potovanje v minimalizem, obliko in sebe. Kot pravi, je izraz ravnovesje v njenem svetu našel nov pomen.

Ilona Mrgole je že od otroštva v intenzivnem stiku z naravo, od potikanja po gozdovih v okolici Kamnika, pohajanja po Kamniških Alpah do obiskovanja bohinjskega konca. Kako veliko ji pomeni narava, se je zavedala šele, ko je pred štirimi leti zapustila Kamnik. Od takrat s svojim delom raziskuje odnos človeka z naravo, s pridobljenim znanjem pa odkriva tudi sebe.

Je članica Foto kluba Kamnik, kjer je že večkrat razstavljala, Grounded pa je njena prva samostojna razstava. Zaradi zaprtja galerij in muzejev, si razstave trenutno ni mogoče fizično ogledati. Takoj ko bodo galerije ponovno odprte, bo razstava na ogled v času uradnih ur doma kulture, torej ob ponedeljkih, torkih in petkih od 10. do 12. ure. V galerijo bo lahko vstopila le ena oseba.