Janez Glavač: Makrofotografija

Vljudno vabljeni na otvoritev fotografske razstave Makrofotografija, avtorja Janeza Glavača, ki bo v sredo, 1. februarja, ob 20. uri v galeriji Doma kulture Kamnik.

Fotografska razstava Makrofotografija za svojim naslovom skriva pravo bogastvo prizorov iz narave, ujetih v fotografski objektiv Janeza Glavača, sicer veterinarja in inšpektorja za lovstvo ter velikega ljubitelja narave.
V glavni vlogi tokrat nastopajo žuželke, ujete v naravnem okolju, ki se v vsej svoji lepoti bohoti pred nami, na bližnjem travniku ali domačem vrtu, pa jih ob obveznostih vsakdana vse prevečkrat spregledamo.
Prav ta svet nam približajo fotografije Janeza Glavača. Razstava zajema pester nabor fotografij, ki jih je avtor ustvaril v razponu več let. Na eni v razkošju barv bahavo pozira metulj, na drugi se odvija boj za preživetje, na tretji trud za ohranitev vrste. Zdi se, da pred nami brenči, frfota in gomazi podrastje v vsej svoji živosti.

Janezu Glavaču izziv predstavlja iskanje skritih zakladov narave med bilkami, listi in cvetlicami po vrtovih, travnikih in gozdovih. Tako so vse pričujoče fotografije nastale v domačem okolju portretirancev, ob naravni svetlobi, vsi akterji na fotografijah pa so potem, ko so avtorju podarili radost in veselje, mirno in nepoškodovani nadaljevali svoje poslanstvo.

Dodatno vrednost razstavi dajejo opisi fotografiranih žuželk, ki jih je pripravil tudi v mednarodni strokovni javnosti priznan entomolog Stanislav Gomboc in nepoučenemu gledalcu pomagajo razumeti motive na fotografijah. Žuželke so njegova strast že od rane mladosti, ko je pričel z metuljnico odkrivati naravo Prekmurja. Zaradi dnevnih obveznosti v službi s svojimi napravami za proučevanje žuželk, diktafonom in fotoaparatom, sam ali v družbi prijateljev, v naravi preživi številne noči. Z leti je uredil eno večjih znanstvenih zbirk žuželk v Evropskem merilu. Objavlja poljudne, strokovne in znanstvene članke. Je pomemben avtor in soavtor knjig o metuljih in kobilicah predvsem za favno Slovenije, v manjši meri tudi Evrope.

Razstavo si lahko ogledate do 1. marca.

FKK OFF!

Vljudno vabljeni na otvoritev fotografske razstave FKK OFF!, ki bo v sredo, 9. novembra 2016 ob 20. uri v Domu kulture Kamnik.

Razstava članov Foto kluba Kamnik, pod pomenljivim naslovom FKK OFF! zajema fotografsko ustvarjanje kamniških fotografov v zadnjem obdobju. Tako kot je neopredeljiv naslov razstave, je težko opredeljiva tudi njena tematika, saj se vsak izmed sodelujočih avtorjev ustvarjanja loteva na svoj način in izbira sebi ljube tematike.Na razstavi je tako moč videti raznolik nabor fotografij, od dokumentarnih serij, motivov pokrajin, narave in živali, portretov in aktov, do serij, ki svoj izraz iščejo z apropriacijo fotografije ali pa izražajo določeno družbeno kritiko.  Heterogenost tem se poveže v eklektično celoto. Nobena druga skupinska razstava članov kluba namreč bolje ne prikaže raznolikosti fotografov združenih pod skupni imenovalec Foto kluba Kamnik.

Razstavo si lahko ogledate do 11. januarja 2017 v času dogodkov in delovnem času Doma kulture Kamnik 

blaz_fkk_off_

Mesec fotografije 2016 v Kamniku

Vabimo vas da si od 8.6.2016 ogledate tri fotografske razstave v sklopu festivala Fotonični trenutki – mesec fotografije in sicer Štafeto mladosti avtorice Olje Triaške Stefanović, razstavo Kamči – projekt članov kluba pod vodstvom Petra Raucha, ter razstavo na prostem – kolektivni projekt z naslovom Drevesa Kamnika.

ft2016_200

VIDEO OTVORITVE

(video: Simon Podgoršek)

Olja Triaška Stefanović – Štafeta mladosti

Olja Triaška Stefanović, Štafeta mladosti, 2014
Olja Triaška Stefanović, Štafeta mladosti, 2014

8. – 30. 06. 2016

Dom kulture, Kamnik

V projektu z naslovom Štafeta mladosti se fotografinja Olja Triaška Stefanović osredotoča na pot štafete, nekdanjega praznovanja mladosti in sožitja med različnimi narodi Jugoslavije. To je zgodba o neki državi in njenem koncu.

Fotografinja Olja Triaška Stefanović trenutno živi na Slovaškem. Rojena je bila v Jugoslaviji in je po njenem razpadu postala državljanka Srbije. Predvsem 20. stoletje je bilo posebno v tem, da so lahko ljudje, ne da bi prestopili prag svojega doma, v času svojega življenja izkusili več različnih državnih ureditev ali političnih sistemov, kot v svojih delih piše slovaški zgodovinar Ľubomír Lipták. Morda so ljudje zato v tem času postali pogumnejši, saj se nomadskemu načinu življenja niso upirali.
Ena osrednjih tematik sodobne fotografije je oziranje v zgodovino. Četudi ne izključno, to velja za avtorje, ki so se v življenju srečali z različnimi kulturami, miselnostmi in religijami. Prav ti avtorji so občutljivejši za zgodovinske trenutke, ki so vplivali tudi na njihova življenja. Olja Triaška Stefanović pri tem ni izjema. V projektu Štafeta mladosti, zgodba o neki veliki državi in njenem koncu (2014) se ukvarja z vsakoletno štafeto mladosti, ki jo je Jugoslavija uvedla leta 1945 v čast predsednika vlade in poznejšega predsednika republike Jugoslavije, Josipa Broza Tita (1892–1980). Tedaj naj bi štafeta mladosti ponazarjala slogo vseh narodov, ki so sobivali v državi, hkrati pa je močno prispevala k izgradnji kulta osebnosti Tita samega. Čeprav so podobne tekaške prireditve poznale tudi druge socialistične dežele (tek za mir, tek prijateljstva, štafeta prijateljstva ipd.), se je jugoslovanska štafeta mladosti morda obdržala najdlje: vse do leta 1988.
V središču avtoričine pozornosti je mapiranje kiparskih in arhitekturnih spomenikov, vezanih na ta zgodovinski kontekst, obenem pa instalacijo razširi z izvirnimi artefakti (priponke, zemljevidi, publikacije). Muzejski vidik razstave na drugi strani uravnoteži fotografska instalacija, v kateri se kažejo značilnosti sedanjih tehnik beleženja tedanjega življenja in institucij. Države vzhodnega bloka je v zadnjih letih zajela nostalgija po socialističnem obdobju, ki je posledica skrajne nestabilnosti v današnjem času, ko se družbe niso spodobne ustrezno odzvati na številne globalne izzive, kot so ekonomski diktat multinacionalk, podnebne spremembe, hitra rast prebivalstva, starajoča se zahodna civilizacija in naraščajoča revščina.

Bohunka Koklesová

 

FOTOGRAFIJE OTVORITVE

(foto: Lana Bregar)

 

360 VR TOUR