Veronika

Vabljeni na razstavo Veronika članov Foto kluba Kamnik, ki bo na ogled od srede, 10. novembra 2021 ob 18. uri dalje na platoju za Kavarno Veronika.

Otvoritve zaradi veljavnih covid-19 ukrepov ne bo.

Ob zgodbah o Veroniki z Malega gradu se najprej soočimo z naivnim in prostodušnim vprašanjem, kako fotografirati nekaj, česar NI oziroma, kar je ZGOLJ MIT.  In vendar nas razmislek pripelje korak dlje od te naivnosti. Že skoraj tri četrt stoletja je minilo, odkar je dr. Emilijan Cevc v Kamniškem zborniku zbral in predstavil deset teh zgodb ter jih poskušal pojasniti na svoj način. V tem času so ob proučevanju mita nastali številni različni teoretski pristopi.

Za nas je bil iz dveh razlogov zanimiv raziskovalec Claude Levi-Strauss, ki je svoje temeljne ugotovitve objavil (Anthropologie structurale, 1958)  približno v času, ko je bila objavljena Cevčeva razprava v Kamniškem zborniku. Prvi razlog je njegova teza, da ni ‘prave’ verzije mita in so tako vse njegove verzije ‘pravilne’. Tako se tudi teza o nasprotju med mitom in resnico izkaže kot neproduktivna. Drugi razlog je v paradigmatsko drugačnem (novem) načinu branja različnih verzij mitov. Namesto ujetosti v zgolj zaporedno (diahronično) postavitev in branje zgodb ene za drugo, nam poleg diahronega branja ponudi tudi hkratno (sinhrono) ‘branje’ zgodb – tako kot se na primer pravilno bere orkestrska partitura. To nam lahko omogoči nov, primerjalni vpogled v tiste strukturne elemente mita, ki se ponavljajo in so skupni, ter tiste, ki se razlikujejo in so specifični. Ta dva razloga sta nam bila tudi vodilo našega projekta o Veroniki. Temu ustrezno smo pristopili k našemu fotografskemu projektu.  Projekt se je po eni strani osredotočal na tematizacijo skupnih strukturnih elementov tega mita, ki so tako postali tematski sklopi, prežeti z našo subjektivnostjo. Po drugi strani pa se je kreativni potencial kazal v tistih elementih, ki se razlikujejo in so specifični.

Ta projekt je na nek način tudi nadaljevanje projekta Kamči, ker  gre v osnovi za nekaj podobnega, saj smo ohranili nekatere vidike koncepta iz FKK OFF 2019. Eden izmed njih je bil, da se lotimo motiva kot skupina in skupaj soustvarjamo potek dela. Pri  tem se je ideja Veronike izkazala za izmuzljivo in v procesu raziskovanja, ki je  bil preplet tako skupinskega kot individualnega, se nam je cilj znova in znova oddaljeval. Z njegovim oddaljevanjem so nam ostajale sence, na katere smo bili potem bolj pozorni in iskali kreativni potencial prav v njih. Tako smo dopuščali, da se nam neulovljivo vsaj ‘usenči’. Zato je še kako smiselno, da razstava poleg rezultata pokaže tudi proces njegovega nastajanja. V ta namen ima zloženka tudi hrbtno stran zapolnjeno s fotografijami procesa nastajanja po tematskih sklopih.

Člani foto kluba imamo različne podlage, predznanja, želje in interese v fotografiji. Kljub tej heterogenosti in navidezni kaotičnosti, tako v procesu kot v rezultatu, pa je razvidno kolektivno delo in povezanost v raziskovanju skupne teme. Če smo pozorni tako na rezultat kot tudi na proces, lahko v posameznih tematskih sklopih opazimo tematizacijo vseh posameznih strukturnih elementov našega mita (Veronika, Mali grad, zaklad, jezero, zmaj). Hkrati pa lahko opazimo tudi primer nove verzije mita kot celote, kjer so posamezni elementi kot motivi dani na psihedelična ozadja, dekleti kot modela pa sta sodobna, ‘instagramska’, kič verzija Veronike. Ta sodobna verzija, kjer mit ni nasprotje resnice, ampak resnica naše realnosti, je seveda vezana na specifiko današnjega časa. Nekoč je zgodba kot mit imela svojo funkcijo v konkretnem zgodovinskem in kulturnem kontekstu, da je družba delovala na določen način.  Tako kot je takrat v ustni pripovedi iz roda v rod prevzela, osupnila poslušalstvo, tako danes podobe virtualne realnosti fascinirajo ljudi na podoben način. Virtualni miti imajo dandanes funkcijo, da podobe nasmejanih obrazov na spletu ljudi prevzamejo, da so fascinirani z bleščavostjo spektakularnih fotografij in temu ustrezno delujejo – razmišljajo, volijo in seveda kupujejo.

Ilona Mrgole: Grounded

Odprtje fotografske razstave Ilone Mrgole v Domu kulture Kamnik

V sredo, 13. januarja, je potekalo spletno odprtje razstave z naslovom Grounded, fotografinje Ilone Mrgole.

Ilona Mrgole (1994) je predstavnica mlajše generacije fotografov, ki se je po zaključeni Srednji medijski in grafični šoli v Ljubljani odločila za študij na Akademiji Willem de Kooning v Rotterdamu, v začetku lanskega leta pa je bila na študijski izmenjavi na univerzi Emily Carr v Vancouvru, kjer je začela nastajati serija Grounded, s katero se predstavlja v galeriji Doma kulture Kamnik.

Med raziskovanjem novega okolja je nabirala kamne različnih oblik in jih odnesla v studio, kjer je začela graditi skulpture. Takrat je projekt dobil nov pomen. Ni šlo namreč le za postavljanje skulptur, ampak tudi za uravnoteženje same sebe in svojih čustev v času karantene in daleč od doma. Tako je nastalo poetično potovanje v minimalizem, obliko in sebe. Kot pravi, je izraz ravnovesje v njenem svetu našel nov pomen.

Ilona Mrgole je že od otroštva v intenzivnem stiku z naravo, od potikanja po gozdovih v okolici Kamnika, pohajanja po Kamniških Alpah do obiskovanja bohinjskega konca. Kako veliko ji pomeni narava, se je zavedala šele, ko je pred štirimi leti zapustila Kamnik. Od takrat s svojim delom raziskuje odnos človeka z naravo, s pridobljenim znanjem pa odkriva tudi sebe.

Je članica Foto kluba Kamnik, kjer je že večkrat razstavljala, Grounded pa je njena prva samostojna razstava. Zaradi zaprtja galerij in muzejev, si razstave trenutno ni mogoče fizično ogledati. Takoj ko bodo galerije ponovno odprte, bo razstava na ogled v času uradnih ur doma kulture, torej ob ponedeljkih, torkih in petkih od 10. do 12. ure. V galerijo bo lahko vstopila le ena oseba.

FKK OFF!

Letna razstava članov Foto kluba Kamnik / 3. december 2020–4. januar 2021 / Galerija DKK

Ilona Mrgole, Pina Lenart, Liza Praznik, Ana Stanovnik Perčič, Jana Bratuž, Janez Glavač, Primož Poljanšek, Duša Colnar, Dušan Letnar, Simon Podgoršek, Martin Fujan, Bojan Mijatovič, Aleš Senožetnik

FKK OFF! je vsakoletna razstava Foto kluba Kamnik, na kateri člani predstavijo svoje delo preteklega leta. Tema letošnje razstave je prosta, vsak izmed razstavljavcev se tako predstavlja s svojo samostojno serijo oz. fotografijo.

V naboru je najti raznovrstno gradivo. Med drugim denimo dokumentarne serije, ki tematizirajo aktualne dogodke minulega leta in motive lokalnega okolja in narave. Druge se osredotočajo na odnos med človekom in naravo, med razstavljenimi deli pa velja izpostaviti tudi delo, ki tematizira razmerje med fotografijo in risbo, ter serijo, ki v polje fotografskega ustvarjanja vnaša poezijo.

Ker običajnega odprtja razstave zaradi epidemije covida-19 ne bo, vas vabimo na virtualno odprtje razstave, ki ga bodo pripravili člani in članice Foto kluba Kamnik. Spremljajte Facebook in spletne strani FKK in DKK. V našo družbo in na ogled razstave v galeriji pa vas bomo povabili, takoj ko bo to dovoljeno.

Razstava f/192

od 14. oktober 2020 na zidu Kreativne četrti Barutana (Fužine 10, Kamnik)

 

Ana Stanovnik Perčič, Mitja Hofer, Bojan Mijatovič, Pina Lenart, Jana Bratuž, Primož Poljanšek, Dušan Letnar, Janez Glavač, Duša Colnar,  Liza Praznik, Ilona Mrgole

 

Razstava f/192 nadaljuje cikel razstav na prostem, ki jih  člani Foto kluba Kamnik pripravljajo od leta 2005, ko so na Glavnem trgu v Kamniku odprli prvo z naslovom Oko Kamnika. V naslednjih letih so različne tematike, povezane s Kamnikom, predstavljali tudi na drugih prizoriščih, med katerimi velja izpostaviti rov pod Malim gradom, izložbe (nekdanjih) trgovin na Šutni in Samčev predor.

Tokrat prvič razstavljajo v Kreativni četrti Barutana, predmet zanimanja fotografov pa ostaja Kamnik z okolico. Posebnost letošnje razstave je, da so motive zabeležili skozi camero obscuro (kamero luknjičarko) na črno-bel film.

Camera obscura (latinsko »temna soba«) je najosnovnejša optična priprava za beleženje slike. Sestavljena je iz škatle, ki ima na eni ploskvi majhno luknjico, skozi katero vstopi svetloba, ki na nasprotni strani ustvari obrnjeno sliko. f/192 predstavlja najpogostejše razmerje med goriščno razdaljo in velikostjo odprtine, ki je danes v uporabi pri teh napravah.

O cameri obscuri je že v petem stoletju pred našim štetjem pisal kitajski filozof Mozi, poznali so jo stari Grki, uporabljali pa so jo tudi slikarji kot pripomoček za slikanje. Od iznajdbe fotografije pa je sliko, ki jo projicira, mogoče ujeti tudi na fotografski film ali papir oz. digitalni senzor.