APN!

Vabljeni na otvoritev razstave APN! Dušana Letnarja v prostore Foto kluba Kamnik, v sredo 10. 8. 2022 ob 19:30.

 

 

Dušan Letnar se na Kamfest vrača z novo razstavo. Po ulični razstavi fotografij iz Barutane, ki je ovekovečila stavbe nekdanje smodnišnice in je na ogled postavila tudi katero, ki je danes ni več, tokrat razstavlja serijo fotografij, ki obiskovalce na drugačen način popelje v preteklost. Razstavljene so namreč fotografije, ki prikazujejo potek tradicionalnega žganja apna v Spodnjih Stranjah.

Nekdaj je bila na Kamniškem potreba po apnu velika. Žganje apna je prinašalo dobiček številnim družinam, zato je bilo po vsej občini najti na desetine apnenic. Apna niso uporabljali le pri zidavi, kjer so ga sčasoma nadomestili drugi materiali, ampak tudi pri strojenju kož. Slednje je bilo za kamniško industrijo zaradi tovarne Utok, ki je bila tudi največji odjemalec, izrednega pomena; po razpadu le-te pa je tudi potreba po apnu strmo upadla. Danes se apno, pridelano na tradicionalen način, zavoljo ohranjanja kulturne dediščine uporablja pri obnovi gradov in drugih spomeniško zaščitenih objektov, zato je apnenic precej malo, žganje apna pa postaja že prava redkost.

Festival Kamfest vedno na tak ali drugačen način postreže z razgledom po industrijski dediščini – ali z izbiro lokacije ali pa s skrbno izbranimi programskimi bombončki. Sladkorček letošnjega programa zagotovo predstavlja Dušanova razstava. Serija fotografij je nastala že leta 2011 in do sedaj še ni bila razstavljena. Javnosti postavljena na ogled letos prikazuje in obiskovalce seznanja z dokaj neznanim vidikom kulturne dediščine in opominja na pretekle čase.

Letnarjeva avtorska poetika je trdna in prepričljiva. Z likovnega in estetskega vidika serija razstavljenih fotografij slednjo nadaljuje in jo utrjuje. Črno-bele fotografije nas na videz popeljejo v neke druge čase, ki dejansko še niso minili in soobstajajo z naglico in digitalnostjo sodobnega sveta. Tako vzbujajo sentimentalen, mestoma celo nostalgičen podton in obiskovalca nagovarjajo, da postane del dogajanja, ki je tako blizu, a obenem tako daleč.

Dušan z razstavo nadaljuje raziskovanje etnoloških mikavnosti, ki jih nadvse spretno zabeleži v svojem objektivu. Fotografije dokumentarno prikazujejo potek žganja – od same priprave do končnega produkta. Prav zaradi prikaza nesnovne ter tudi industrijske dediščine serija predstavlja pomemben kamen v mozaiku etnografske zapuščine lokalnega okolja. Avtor je izvrsten opazovalec okolice, kar je opaziti tudi v seriji; kompozicije in kadri pričujejo, da ni želel ujeti le delovnega procesa, ampak tudi dinamiko le-tega in mestoma celo emocije udeležencev. Tako je vsaka fotografija ohranila avtentičnost trenutka, ki je Letnar pritisnil na sprožilec – tistega trenutka, ki je ujet v bežnosti.

Razstava na izvrsten način poudarja, da se je treba spominjati. V ljudeh namreč bdi neizmerna želja po ohranjanju intenzivnih spominov, ki v življenju pustijo neizbrisljiv odtis. Na pot nam stopajo trenutki, ki so vredni, da se jih ohrani ali vsaj zabeleži. Dušanova serija APN! ulovi precej fluidno dogajanje, ki mu je priča vedno manj posameznikov in tako ta spomin ohrani za zanamce.

Živali in prijatelji Bojana Mijatovića

Vabljeni na otvoritev in ogled razstave Animals and Friends avtorja Bojana Mijatovića pri Zidu Kreativne četrti Barutana od petka 5. 8. 2022 ob 19:30.

 

 

V seriji najdemo ostanke podob živali iz avtorjevega večletnega arhiva, ki jih skozi različna obdobja obdeluje. Skozi eksperiment razvija jezik, ki se, čeprav gre za različne pristope, ponavlja. Ta jezik prevaja v na prvi pogled banalne podobe, ki jih predstavlja v seriji Animals and Friends (Živali in prijatelji). Predstavljena serija je že tretja v vrsti serij s tem naslovom in tudi ni zadnja.  Že s samim naslovom serije avtor opozarja na problematiko naslavljanja ali razumevanja pomena in nakaže, da gre za neke vrsto igro. Ali žival ne more biti prijatelj in prijatelj ne more biti žival? »Slišal sem informacije, da so se človeški možgani lahko razvili do te mere kot jih poznamo danes, prav zato, ker so imeli psa za prijatelja. Ker je pes čuval svojega lastnika čelo noč, je ta lahko mirno spal.« – B.M.

Tako kot se žival prilagodi svojemu okolju, se tudi serija Animals and Friends prilagaja prostoru, v katerem je razstavljena. V seriji fotografij se avtor igra z pomenom in njegovo večplastnostjo; vizualne in vsebinske informacije pa združuje pod skupni imenovalec. Žival se predstavlja kot glavni akter v seriji del, a se ne pojavlja le skozi motiv, temveč tudi skozi kontekst, ki pa je večkrat na prvi pogled prikrit ali zakamufliran. Z različnimi ustvarjalnimi pristopi manipulira na končno razumevanje podobe in njen pomen, gledalcu pa pušča odprto pot, kako si jih razlaga. Dejanje, kjer podobi mačke spremeni barvo iz rjave na rdečo, dojema kot preprost eksperiment, v katerem opazuje kaj se dogaja s podobo in njenim nadaljnjim pomenom. Podoba začne govoriti nov jezik, ki gledalcu omogoča drugačno branje ter razumevanje. Včasih na podobo vpliva z zunanjo informacijo, kot je npr. napis FAST CHICKEN. S tem napisom zapečati razumevanje podobe in poudari, da na fotografiji ni nič drugega kot dobesedno to. Po drugi strani pa je pozoren na preproste kompozicije, v katerih živali postavi v nova okolja. Obda jih npr. z oblaki ali valovi, jim nastavlja pasti, na njih izvaja eksperimente in podobne reči. V pomenu, simboliki, imitaciji živalske narave, oz. v kombinaciji vsega naštetega, poskuša obdržati njihov smisel.

Animals and Friends je serija, kjer se sreča višek podob iz nasičenega avtorjevega arhiva, v njej pa se združijo živali, ki kljub različnim vrstam svoje živalskosti, mirno komunicirajo druga ob drugi.

Razstava Anje Papuga: Približati nežno

park Evropa, Kamnik
v soboto, 18. december, od 11.00 do 12.30 (90 minut)

Performativna fotografska razstava Približati nežno je prva samostojna ekspozicija Anje
Papuga, študentke na Oddelku za fotografijo v Sežani in članice foto kluba Kamnik.

Serija fotografij, skozi katero nežnost pronica v še preostale medprostore hiperkapitalistične
ideologije, skuša merljivost telesa in duha nadomestiti z empatijo, individualizem s
kolektivizmom, grobost z občutljivostjo, obenem opozarja na odtekanje mehkobe v medosebnih
odnosih, s prizori golote pa pred nas postavlja človeško ranljivost ter sporoča: prebuditi
moramo drugačno vrsto osebne moči, prisotnosti, ki bo dopustila svet brez oklepajev in brez
opomb pod črto.

Veronika

Vabljeni na razstavo Veronika članov Foto kluba Kamnik, ki bo na ogled od srede, 10. novembra 2021 ob 18. uri dalje na platoju za Kavarno Veronika.

Otvoritve zaradi veljavnih covid-19 ukrepov ne bo.

Ob zgodbah o Veroniki z Malega gradu se najprej soočimo z naivnim in prostodušnim vprašanjem, kako fotografirati nekaj, česar NI oziroma, kar je ZGOLJ MIT.  In vendar nas razmislek pripelje korak dlje od te naivnosti. Že skoraj tri četrt stoletja je minilo, odkar je dr. Emilijan Cevc v Kamniškem zborniku zbral in predstavil deset teh zgodb ter jih poskušal pojasniti na svoj način. V tem času so ob proučevanju mita nastali številni različni teoretski pristopi.

Za nas je bil iz dveh razlogov zanimiv raziskovalec Claude Levi-Strauss, ki je svoje temeljne ugotovitve objavil (Anthropologie structurale, 1958)  približno v času, ko je bila objavljena Cevčeva razprava v Kamniškem zborniku. Prvi razlog je njegova teza, da ni ‘prave’ verzije mita in so tako vse njegove verzije ‘pravilne’. Tako se tudi teza o nasprotju med mitom in resnico izkaže kot neproduktivna. Drugi razlog je v paradigmatsko drugačnem (novem) načinu branja različnih verzij mitov. Namesto ujetosti v zgolj zaporedno (diahronično) postavitev in branje zgodb ene za drugo, nam poleg diahronega branja ponudi tudi hkratno (sinhrono) ‘branje’ zgodb – tako kot se na primer pravilno bere orkestrska partitura. To nam lahko omogoči nov, primerjalni vpogled v tiste strukturne elemente mita, ki se ponavljajo in so skupni, ter tiste, ki se razlikujejo in so specifični. Ta dva razloga sta nam bila tudi vodilo našega projekta o Veroniki. Temu ustrezno smo pristopili k našemu fotografskemu projektu.  Projekt se je po eni strani osredotočal na tematizacijo skupnih strukturnih elementov tega mita, ki so tako postali tematski sklopi, prežeti z našo subjektivnostjo. Po drugi strani pa se je kreativni potencial kazal v tistih elementih, ki se razlikujejo in so specifični.

Ta projekt je na nek način tudi nadaljevanje projekta Kamči, ker  gre v osnovi za nekaj podobnega, saj smo ohranili nekatere vidike koncepta iz FKK OFF 2019. Eden izmed njih je bil, da se lotimo motiva kot skupina in skupaj soustvarjamo potek dela. Pri  tem se je ideja Veronike izkazala za izmuzljivo in v procesu raziskovanja, ki je  bil preplet tako skupinskega kot individualnega, se nam je cilj znova in znova oddaljeval. Z njegovim oddaljevanjem so nam ostajale sence, na katere smo bili potem bolj pozorni in iskali kreativni potencial prav v njih. Tako smo dopuščali, da se nam neulovljivo vsaj ‘usenči’. Zato je še kako smiselno, da razstava poleg rezultata pokaže tudi proces njegovega nastajanja. V ta namen ima zloženka tudi hrbtno stran zapolnjeno s fotografijami procesa nastajanja po tematskih sklopih.

Člani foto kluba imamo različne podlage, predznanja, želje in interese v fotografiji. Kljub tej heterogenosti in navidezni kaotičnosti, tako v procesu kot v rezultatu, pa je razvidno kolektivno delo in povezanost v raziskovanju skupne teme. Če smo pozorni tako na rezultat kot tudi na proces, lahko v posameznih tematskih sklopih opazimo tematizacijo vseh posameznih strukturnih elementov našega mita (Veronika, Mali grad, zaklad, jezero, zmaj). Hkrati pa lahko opazimo tudi primer nove verzije mita kot celote, kjer so posamezni elementi kot motivi dani na psihedelična ozadja, dekleti kot modela pa sta sodobna, ‘instagramska’, kič verzija Veronike. Ta sodobna verzija, kjer mit ni nasprotje resnice, ampak resnica naše realnosti, je seveda vezana na specifiko današnjega časa. Nekoč je zgodba kot mit imela svojo funkcijo v konkretnem zgodovinskem in kulturnem kontekstu, da je družba delovala na določen način.  Tako kot je takrat v ustni pripovedi iz roda v rod prevzela, osupnila poslušalstvo, tako danes podobe virtualne realnosti fascinirajo ljudi na podoben način. Virtualni miti imajo dandanes funkcijo, da podobe nasmejanih obrazov na spletu ljudi prevzamejo, da so fascinirani z bleščavostjo spektakularnih fotografij in temu ustrezno delujejo – razmišljajo, volijo in seveda kupujejo.