![\"Polona](\"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/wp-content\/uploads\/23-f05-003-300x192.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Skupinska razstava \u010dlanov Foto kluba Kamnik<\/p>\n
<\/p>\n
Z razstavo FKK OFF! \u010dlani Foto kluba Kamnik tradicionalno zaklju\u010dimo koledarsko leto. Tokrat smo se povezali s priznanim fotografom Jo\u0161tom Frankom in ustvarjali na temo z naslovom Dom. Pod njegovim mentorstvom so nastala dela, ki si jih od 15. decembra<\/strong> dalje lahko ogledate v galeriji Doma kulture Kamnik. Po otvoritvi serije Dom pa se dogajanje premakne v prostore Fotokluba Kamnik, kjer se nadaljuje otvoritev razstave, ki so jo isto\u010dasno priredili \u0161e preostali \u010dlani kluba, ki se bodo predstavili s svojimi deli.<\/p>\n <\/p>\n Nekaj besed o domu, ki jih je za namen razstave pripravil \u010dlan fotokluba Rudi Kotnik:<\/p>\n Nedavno je na spletu zaokro\u017eila novica, da ima slavna Annie Leibovitz namen v \u0161estih mesecih obiskati \u00bbItalijo, Indijo, Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike, Nem\u010dijo, \u0160vedsko, Zdru\u017eeno kraljestvo in Japonsko, kjer bo dokumentirala resni\u010dna \u017eivljenja ljudi v njihovih domovih.\u00ab To naj bi bil zanjo izziv ob podatku, da \u00bbkar 48 odstotkov ljudi po vsem svetu nima ob\u010dutka, da je v medijih predstavljena realna slika njihovega \u017eivljenja doma.\u00ab[1] Za podobe v medijih lahko re\u010demo, da ima pri njih pomembno in posebno vlogo tudi fotografija. Kako torej mediji upodabljajo ‘njihovo \u017eivljenje doma’? Za enega od pomembnih prispevkov k ustvarjanju podob v medijih ima zasluge John Berger. \u010ce poznamo njegovo analizo, se nehote vpra\u0161amo, kaj bi lahko naredila druga\u010de Annie Leibovitz? Ali se bo zavedala pasti, na katere je opozarjal John Berger in ki jih nastavlja sama povezanost z Ikeo? Tega pa\u010d ne moremo vedeti. Lahko pa smo, ne glede na dvojno zadr\u017eanost, ki jo imamo lahko tako do nje kot ‘celebrity’ (‘slavne’) kot tudi do njene povezanosti z Ikeo, pozorni na eno od izjav o njeni fotografiji:<\/em><\/p>\n \u00bbMo\u010d njenega dela je v zmo\u017enosti razkrivanja resnic, ki so videti pristne in raziskujejo poglobljene vidike univerzalnega \u010dlove\u0161kega izkustva.\u00ab Poleg tega pa tudi na njene besede: \u00bbLjudi v njihovih domovih fotografiram \u017ee od vsega za\u010detka. To je na\u010din razumevanja, kdo oseba je.\u00ab[2] V teh njenih besedah pozornost pritegne na eni strani mo\u017enost univerzalnosti \u010dlove\u0161kega do\u017eivljanja in na drugi strani odnos med domom osebe in njeno osebno identiteto. V tem odnosu, ki zanima Annie Leibovitz, pa nas posebej zanima, kako je dom mogo\u010de sploh razumeti.<\/em><\/p>\n Pot nas seveda vodi od obi\u010dajne samoumevnosti, da je dom pa\u010d hi\u0161a, stanovanje, kjer \u017eivim (po mo\u017enosti z Ikeiinim pohi\u0161tvom …), kmetija in podobno. K temu podobnemu sodijo dija\u0161ki domovi, \u0161tudentski domovi in tako naprej \u2013 do domov starej\u0161ih ob\u010danov (kjer nekateri niso po svoji volji ali se ne po\u010dutijo doma) pa samski domovi, kjer je v ospredju to, da so sami \u2013 pa \u010deprav niso sami.\u00a0\u00a0 Ta dom kot kraj pa je lahko tudi ulica, prostor pod mostom, nadvozom itd. In ljudje, ki tam bivajo, imajo obi\u010dajno ime brez-dom-ci. Torej imajo dom in ga nimajo. V\u010dasih smo imeli tudi pobolj\u0161evalne domove, vzgojne domove in podobno, kar nas privede do zaporov kot prostorov domovanj. Ja, tako razli\u010dni so kraji, prostori, kjer ljudje dom-ujejo. Tudi beseda doma\u010dija ima v sebi nekaj tega. Tako pridemo do glagolnika domovanje, kjer naj bi se nekaj dogajalo, domovalo, pa vendar to ni zgolj nekaj, ampak sem v prvi osebi jaz in moje bitje ali tudi jaz s svojim bitjem, ki domujem. Izraz bitje je tu izklju\u010dno kot glagolnik, ki ga uporabljam zato, da z njim poudarim, izrazim, kako bivam, tudi ko vpra\u0161am drugega: kako si, ali ko vpra\u0161am sebe, kako sem. Druga\u010de povedano, na na\u010din, da se vrnemo domov, k pojmu doma: kako se po\u010dutim, ali se po\u010dutim doma? S tem pridemo do bivanjskega na\u010dina. Eden takih je po\u010dutnost. Ta izraz (Befindlichkeit) je uvedel Martin Heidegger[1] in ima ve\u010d nians: kako se po\u010dutim v \u0161ir\u0161em smislu ali tudi, kako se ‘najdem’. Konkretneje: ali se tukaj ali tam po\u010dutim doma, ali najdem samega sebe, ali najdem samega sebe doma. Tako se nam beseda dom razkrije tudi v tem pomenu, da ni zgolj kraj, kjer bivam, domujem, ampak kraj, kjer se po\u010dutim doma. In se vpra\u0161am, ali se po\u010dutim doma zaradi kraja (mogo\u010de Ikeinega pohi\u0161tva \u2013 kar nam sugerira Ikea) ali \u010desa drugega. Kaj vse bi to lahko bilo? Dom v \u0161ir\u0161em smislu vsebuje pojem domovina. Pomen (ali celo pomembnost) tega se poka\u017ee \u0161ele v kontrastu do drugega pola, tujine. To je tisto, kar mi je tuje, kjer \u010dutim domo-to\u017eje. In ko poslu\u0161am glasbo Antonina Dvor\u017eaka, bolj konkretno, tisto, ki jo je napisal oziroma zlo\u017eil v ZDA ali \u0161e bolj konkretno drugi stavek devete simfonije (imenovane Iz novega sveta), lahko domoto\u017eje dobesedno za\u010dutim tako, kot bi ga sam do\u017eivljal. \u010cutim nekaj podobnega, kot je \u010dutil Dvor\u017eak in je to po\u010dutnost dobesedno uglasbil tako mojstrsko, da to ob poslu\u0161anju lahko ob\u010dutim tudi sam. Ob tem se nehote vpra\u0161am, ali to lahko izrazi tudi fotografija. Vsekakor. \u010ce si dovolimo, da se nas dotaknejo podobe, ki so nastajale v \u0161tevilnih fotografskih projektih Jo\u0161ta Franka[1] ob njegovih obiskih begunskih tabori\u0161\u010d, potem lahko zaznamo tako po-\u010dutnost brezdomcev kot so-\u010dutnost fotografa.<\/em><\/p>\n \u00a0Naj omenim \u0161e dobesedno ali metafori\u010dno tiste pomene, ki so na nek na\u010din blizu ali pa dale\u010d: doma\u010de ima lahko mnogo pomenov, da mi je nekaj doma\u010de ali pa tuje, da so rastline doma\u010de ali pa tujerodne, da imajo rastline svoje korenine doma ali pa nekje na tujem, se pravi, da se tudi rastlina na nek na\u010din ‘po\u010duti’ nekje doma, drugje pa ne. In nenazadnje je zelo pogost izraz za razli\u010dne vrste hrane, da je ‘doma\u010da’. Kolikokrat sli\u0161imo: ali je ta hrana (npr pi\u0161koti, maslo, klobase itd) doma\u010da? In prodajalka bo seveda rekla, da seveda je. In potem trgovci kupcem ponujajo ‘doma\u010de’ proizvode kot marketin\u0161ki trik \u2013 in s temi triki, posebej vizualnimi, smo tako preplavljeni, da se v njih \u017ee skoraj \u010dutimo doma.<\/em><\/p>\n Izraz po\u010dutnost me slej ko prej pripelje do tega, da se vpra\u0161am: ali se ne po\u010dutim doma tam, kjer so ljudje, ob ljudeh, z njimi. Ali ni torej dom tam, kjer so ljudje, kjer je drugi? Seveda, bi rekel, saj\u00a0 doma ni brez ljudi. Tako se mi pojavi predstava o ljudeh, ki so si blizu in ki v tej bli\u017eini do\u017eivljajo nekaj posebnega. Ko odidem “od doma”, od bli\u017enjih, mi po dolo\u010denem \u010dasu za\u010dne nekaj manjkati. In ko se vrnem med te bli\u017enje, ki jih lahko pogre\u0161am, ravno ponovno snidenje lahko pomeni, da sem pri\u0161el domov. A kaj, ko je odhajanje “od doma” lahko tudi beg, umik in temu ustrezno vra\u010danje “domov” lahko spremlja nelagodje ali celo strah. Tako se lahko prijetno po\u010dutje sfi\u017ei in pomislim na odnose, ki so lahko neprijetni, odtujeni, hladni, konfliktni ali celo sovra\u017eni. Pomislim na odvisnost od alkohola, drog,… na samomore itd. Tako dom “kjer so ljudje”, lahko postane tudi kraj osamljenosti, kraj pravih tragedij ali kraj kjer je pekel: “Pekel so ljudje okoli tebe”.\u00a0 Izraz dom in njegove izpeljanke pa imajo lahko \u0161ir\u0161i pomen. Ko Ernst Bloch govori o mi\u0161ljenju kot ne\u010dem \u010dlove\u0161kem, s \u010dimer je \u010dlovek postal \u010dlovek, pravi: “… in tudi mi\u0161ljenje je sredstvo, da se na svetu \u010duti\u0161 doma (zu Hause), da, da v \u0161ir\u0161em smislu pride\u0161 domov, se znajde\u0161 v tisti go\u0161\u010davi nerazumljivih vtisov”. <\/em><\/p>\n \u010ce se po Blochu \u010dlovek po\u010duti doma s pomo\u010djo mi\u0161ljenja, ali se lahko tudi s pomo\u010djo medija, kot je fotografija kot \u010dlove\u0161ke iznajdbe ustvarjanja podob, se pravi fotografskih? In \u010de se vrnemo na za\u010detek, se pravi, na ugotovitev, da ljudje nimajo ob\u010dutka o realni sliki njihovega \u017eivljenja doma v medijih, potem so nam zgoraj omenjene dileme odstrle vsaj nekaj vidikov razumevanja doma in s tem izziva, kako se jih lotiti v fotografiji, da bi se v njej lahko po\u010dutili doma.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n \u00a0Viri: <\/em><\/p>\n https:\/\/bwww.rtvslo.si\/kultura\/vizualna-umetnost\/ikeina-rezidencna-umetnica-annie-leibovitz-isce-mlade-vajence\/670628<\/em><\/p>\n https:\/\/lifeathome.ikea.com\/blog\/annie-leibovitz-life-at-home\/<\/em><\/p>\n Heidegger, M. (1967). Sein und Zeit. T\u00fcbingen: Max Niemeyer Verlag, str. 134: \u00a729<\/em><\/p>\n https:\/\/jostfranko.com \/<\/em><\/p>\n Sartre, J-P. (1972) Muhe, Zaprta vrata. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 98.<\/em><\/p>\n Bloch. E. (1985) Antike Philosophie, Leipziger Vorlesungen zur Geschichte der Philosophie, Band 1. Frankfurt: Suhrkamp, str. 14.<\/em><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Skupinska razstava \u010dlanov Foto kluba Kamnik Z razstavo FKK OFF! \u010dlani Foto kluba Kamnik tradicionalno zaklju\u010dimo koledarsko leto. Tokrat smo se povezali s priznanim fotografom Jo\u0161tom Frankom in ustvarjali […]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":1001,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[4,20],"tags":[],"class_list":{"0":"post-1000","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-projekti","8":"category-razstave","9":"czr-hentry"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1000","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1000"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1000\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1007,"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1000\/revisions\/1007"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1001"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1000"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1000"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/fotoklub-kamnik.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1000"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}