Klara Galičič in Tiina Kemppinen: Stranger meets Stranger

krogMVljudno vabljeni na odprtje fotografske razstave Klare Galičič in Tiine Kemppinen: Tujec sreča tujca, ki bo v sredo, 20. aprila ob 20. uri v Domu kulture Kamnik.
Na tokratni razstavi si lahko ogledamo dela dveh mladih fotografinj, ki ju je želja po znanju združila v tuji deželi. Projekt, ki sta si ga zastavili, je na prvi pogled povsem očiten. Kot tujki v mestu na severu Evrope skušata opredeliti svoje mesto do tam živečih ljudi, raziskati trenutke, ki jih povezujejo in z njimi morda pokazati tisto najnujnejše – da smo v svojem življenju, ne glede na to kje in s kom smo, pravzaprav večno sami. Čeprav socialna bitja, ki nenehno iščejo in potrebujejo bližino drugega, smo ljudje tudi v družbi drugih pogosto v svojem svetu. Komunikacija nam omogoča izmenjavo mnenj, z besedami skušamo opisati čustva, misli, včasih celo naše najintimnejše skrivnosti. Vendar prej ali slej pride trenutek, ko se nam zazdi, da razen nas samih nihče ne more povsem razumeti našega življenja in bitja. Tako se vsakodnevno srečujemo z družinskimi člani, prijatelji, znanci in neznanci, se pogovarjamo ali le bežno s pogledom zaslutimo, da je nekdo pravkar šel mimo nas. Ostajamo pa varno v zavetju svojega intimnega sveta.
Na fotografijah Klare Galičič tako vidimo ljudi, ki so si popolni tujci, kot tudi tiste, za katere domnevamo, da se vsaj bežno poznajo. Ne glede na njihov odnos pa med njimi zeva praznina. Čutimo odtujenost, osamljenost, pogledi so večinoma zazrti v praznino. Z malo drznosti bi lahko uganili njihove misli. Nezavedanje prisotnosti fotografinje, ki je z voajerskim fotografiranjem ujela trenutek njihovega vsakdana, še dodatno poudari praznino med njimi. Tudi oseba na tej strani fotoaparata deli njihovo usodo. In morda so jo ravno zato pritegnili ljudje od nekje na poti nekam, ki so se za trenutek ustavili, pomislili, rekli »dober dan« in odšli naprej. Ali pa preprosto obsedeli…
Tiina Kemppinen se je iste tematike lotila drugače. Namesto iskanja in slednja ljudem po mestu, se je odločila, da bodo oni prišli do nje. Čakanje je bilo njena strategija. In v primernem trenutku je naredila fotografijo. Zelo veliko fotografij. In jih po pregledu in selekciji več združila v eno. Tako nam je pokazala, da smo si kljub drugačnosti tako zelo podobni. Da se med vsiljenim čakanjem pred semaforjem podobno obnašamo. Ko se poti naključnih oseb za trenutek združijo pred semaforjem in se zgodi nekaj povsem običajnega ali povsem nenavadnega. Gledamo fotografije trenutkov, ki se kot taki niso nikoli zgodili in se po drugi strani vendar so, samo v časovnem zamiku. Vsiljeno čakanje je morda narekovalo vsiljeno druženje na fotografijah. Čeprav drugače kot na Klarinih fotografijah, se tudi tu lahko sprašujemo o njihovih odnosih, kljub temu, da so umetno poustvarjeni.

Avtor teksta: Egon Bajt
Razstavo si boste lahko ogledali do 1. junija 2016 v času uradnih ur Doma kulture Kamnik (v ponedeljek in petek od 9h do 14h, ter od torka do četrtka od 9h do 17h).