O razstavi
Fotografije Ane Stanovnik Perčič ne prinašajo kronološkega vpogleda v delovanje zbora, kot je to v navadi, ko obeležujemo podobne življenjske in druge mejnike. Ni nabor fotografij z nastopov in pevskih revij, ki so se zvrstili v letih od ustanovitve in bi bržkone zunanjega opazovalca pustile precej brezbrižnega. Razstava prinaša precej več. Odstira namreč vpogled v zaodrje, v bežne prizore z vaj, v spontanost trenutka, v prijateljstva, ki so se spletla med članicami in niso zamrla niti ob nekajletnem premoru, ki so si ga vzele od nastopanja. S fotografijami gledalec vstopa v prostor ustvarjanja, ki zunanjemu opazovalcu skorajda vedno ostane zastrt.
Avtorica je tudi sama članica zbora, kar ji omogoča, da ne pritegne pozornosti in ne zmoti ustvarjalnega procesa ali sproščenega druženja med pevkami, ko v objektiv lovi motive. Zgodbo, ki jo napleta s fotografijami, zato lahko pripoveduje v prvi osebi in še bolj pristno, da se tudi gledalec čuti del skupine.
Prav tako se ne uklanja skušnjavi, da bi jezik glasbe poskušala prevesti v nemo fotografijo, pa vendarle vsaka izmed njih poje, bodisi skozi smeh, šelest notnih listov, odmev korakov na stopnišču, nasvete zborovodkinje ali pa skoncentrirano tišino, ki napolni prostor za vaje, tik preden se zasliši pesem. In sliši se jo tudi skozi fotografije.
Avtor teksta: Aleš Senožetnik
Razstava je nastala ob ponovni združitvi in koncertu Ženske pevske skupine Sirene.
Fotografije so analogne in jih je avtorica izdelala v temnici Foto kluba Kamnik.
