Polona Smolnikar
Svetlobne impresije, fotografska razstava
Galerija Foto kluba Kamnik, Kamnik 22. 11. 2024 ob 19h
Ljudje smo dnevna bitja – delujemo od jutra do večera, vmes pa počnemo naše vsakdanje stvari. Ravnamo se po (dnevni) svetlobi. Ta uravnava delovanje našega telesa, poleg tega pa, ne da bi se sploh zavedali, vpliva na naše počutje. Verjeto je tudi zato človek že od svojega začetka želel ustvariti umetno svetlobo, ki bi mu razsvetlila temo noči. In prav zato so že od pamtiveka solsticiji in ekvinokciji sestavni del verovanj, mitologij, šeg.
Razsvetliti temo je fascinantno, razsvetliti temo noči pa še toliko bolj. Migetanje zvezd, plapolanje plamenov, soj lučk in luči – ob tovrstnih prizorih si oko odpočije, človek pa se umiri ter se kontemplativno zazre sam vase in uživa v podobah, ki se odkrivajo pred njim. V njem se lahko vzbudijo emocije, ki jih ob siceršnjem dnevnem zaznavanju taistih prizorov ne bi občutil.
Očaranje nad osvetljenimi nočnimi pokrajinami je središče zanimanja tokratne samostojne razstave Polone Smolnikar. Avtorica razstavlja umetniške instalacije, v katerih se prepletajo fotografija, svetloba in zvok. Osem instalacij prikazuje prav toliko nočnih pejsažov, razsvetljenih (povečini) le z migetanjem zvezd. Slednje pa je okrepljeno. Umetna svetloba, ki fotografijo osvetljuje iz ozadja, v podobo ujeto naravno svetlobo intenzivira in s tem ustvari popolnoma novo razsežnost nočnih zvezdnih pokrajin. Sij zažari in ožarjene točke instalacije privabijo človeka, da zre vanje in se prepusti miselnemu toku. Oseb na fotografijah ne zasledimo. Ozirajoč se na namen razstave bi bile povsem odveč. Ožarjena svetloba govori zgodbo sama zase – prikazuje impresije, trenutke v noči, ki zaradi gibanja vesoljskih teles in drugih naravnih zakonitosti drug drugemu niso enaki. Vsakršna očitna prisotnost človeških figur bi tako zabrisala pravi smoter vizualne plati razstave, čeprav so njihove sledi – tudi prek zaznane infrastrukture ter svetlobnega onesnaženja – subtilno prisotne.
Instalacije dodajo še dodatno dimenzijo in ne ostanejo le na vizualnem nivoju. Ogled je dopolnjen z naravno zvočno kuliso, ki obiskovalca popelje na večerni sprehod – doživljanje se iz razstavnega prostora premakne na kraj opazovanja sámega. Ponujena mu je priložnost, da pobegne iz vsakdanjosti – dana mu je možnost, da se namesto soočenja z dogodkovnim preobiljem umiri sooči s tišino in mirom noči. Prav to pa nudi priložnost za (samo)refleksijo.
Lahko bi se nam zazdelo, da je en od namenov razstave soočiti gledalca z njegovo lastno nezmožnostjo umirjanja. Instalacije z atmosfero namreč kot navodila gledalca napotijo k umiritvi in soočenju, da spokoj lahko dosežejo le po predhodnih pripravah ter usmerjenemu sledenju vnaprej določenih korakov. Pa še to v umetno ustvarjenem prostoru pred posnetkom narave, kar bi sicer lahko doživel na lokacijah, kjer so bile fotografije posnete, in bi lahko prisostvoval enakim zvokom. Težko rečemo, da je tako postavljeno zrcalo gledalcu pravi namen razstave. Učinka prvega in drugega sta različna.
V prvi vrsti razstava predstavlja preplet avtoričine ustvarjalnosti, znanosti ter narave. Preplet umetne in naravne svetlobe. Ujeti in vizualno prikazati pravi značaj svetlobe nikakor ni lahko delo. Avtorica si je pomagala s tehnologijo in v svoja dela vnesla pravo svetlobo, prave žarke. Gledalci se tako lahko potopijo v svetlobne pokrajine in se soočijo z lastno prevzetostjo nad lučmi.
Videti je, da je avtorica k pripravi razstave pristopila z dobro znanstveno podlago ter da razume vpliv svetlobe na človekov obstoj. V kombinaciji s tehnološko dovršenimi instalacijami pa nam slednje približa in pripravi celostno izkušnjo jesenskega večera.
Anže Slana
Razstava fotografij Polone Smolnikar v Galeriji Foto klub Kamnik, ki bo na ogled med 20. in 27. novembrom, obiskovalca popelje v edinstven svet zvezdnih pokrajin. Lepo vabljeni!
Povezava do dogodka:Polona Smolnikar: Svetlobne impresije | Facebook
