Barjanska Disonanca Tomaža Berčiča prinaša osupljivo upodobitev ljubljanskega barja v februarju, kjer suhi ostanki sončnic stojijo kot melanholični stražarji nad izsušeno pokrajino. Berčič mojstrsko izrablja megleno ozadje, ki ustvarja občutek brezčasnosti in oddaljenosti, hkrati pa poudarja grafično ostrino suhih stebel. V tej minimalistični kompoziciji je čutiti pridih otožnosti in minevanja. Berčičeva fotografija išče lepoto v propadajočem in zapuščenem.
Fotografija evocira občutek osamljenosti in tišine, ki jo je mogoče čutiti v delih slovenskega fotografa Stojana Kerblerja, predvsem v njegovih upodobitvah zapuščenih pokrajin, kjer figura človeka le tiho odmeva v odsotnosti. Berčičeva uporaba zemeljskih tonov in subtilnih barvnih odtenkov ustvarja harmonično disonanco, kjer narava kljub svoji izsušenosti in propadanju ohranja nekakšno prvinsko lepoto. Barjanska Disonanca ni zgolj dokumentarna upodobitev kraja, temveč vizualna meditacija o prehodnosti, minljivosti in vztrajnosti časa, ujeta v trenutku popolne tišine.
Fotografijo meseca februarja 2025 smo izbrali prisotni člani na klubskem sestanku v sredo, 26. februarja, 2025. Vse sodelujoče slike si lahko pogledate na tem naslovu.
